 Na starem kontinentu se je 13. decembra 2007 rodila nova Evropa, je na slovesnosti ob podpisu Lizbonske pogodbe dejal predsednik evropske komisije. Nova pogodba prinaša sodobnejšo in učinkovitejšo unijo. Po podpisu morajo države članice novo pogodbo, ki je zelo zapletena, saj gre za dopolnitev obstoječih pogodb, še ratificirati, da bo v začetku leta 2009 lahko začela veljati. Da bo proces ratifikacije stekel, bo ena od nalog slovenskega predsedovanja EU, zato se je oblast odločila, da bo Slovenija pogodbo ratificirala med prvimi.
Poslanci državnega zbora jo bodo predvidoma potrdili januarja. Dokler bo v EU 27 članic, bo komisija štela 18 komisarjev. Slovenski premier Janez Janša in zunanji minister Dimitrij Rupel sta bila 23. podpisnika, navzoče pa je nagovoril tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. V času podpisovanja se je v ozadju na velikem platnu pojavila zastava podpisujoče države.
 Novosti, ki jih predvideva Lizbonska pogodba
- Zlitje doslej dveh pravnih oseb - Evropske skupnosti in Evropske unije v eno - v Evropsko unijo; to je ena najpomembnejših novosti, v skladu s katero bo Unija v celoti nadomestila in nasledila Skupnost. Enotna pravna entiteta bo Uniji omogočala podpisovanje mednarodnih sporazumov.
- Tristebrna struktura Unije se odpravi, s čimer se krepi pristojnost EU v zunanji in varnostni politiki (drugi steber) ter v pravosodju in notranjih zadevah (tretji steber).
- Število sedežev v Evropskem parlamentu
V prihodnjem mandatu Evropskega parlamenta (2009-2014) bo imela posamezna država največ 96 in najmanj šest sedežev, skupno število poslanskih mest pa se bo zmanjšalo s 785 na 750 (v kar ni šteto mesto predsednika Evropskega parlamenta). O podrobni razdelitvi sedežev po državah bo na osnovi predloga Evropskega parlamenta dokončno odločil Evropski svet na decembrskem zasedanju. Slovenija bo (poleg Malte, Švedske in Avstrije) en sedež pridobila, tako da bo imela v Evropskem parlamentu skupaj 8 poslancev.
- Krepitev vloge Evropskega parlamenta v zakonodajnem postopku
Na področju velike večine politik EU bo postopek odločanja t.i. “običajni zakonodajni postopek”, po katerem bo imel Evropski parlament podobne pristojnosti kot Svet.
- Mehanizem Joanina
Mehanizem, ki skupini držav omogoča odlog zanje sporne rešitve za razumno časovno obdobje, čeprav ne dosegajo praga blokirajoče manjšine, bo v pogodbo vključen v obliki pravno zavezujoče izjave.
- Imenovanje visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko
Visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko bo opravljal delo sedanjega visokega predstavnika za zunanjo politiko in komisarja za zunanje odnose; obenem bo tudi podpredsednik Evropske komisije. Predvideva se tudi vzpostavitev skupne diplomatske službe.
- Evropski svet in Evropska centralna banka bosta postali uradni instituciji, Sodišče Evropskih skupnosti se bo preimenovalo v Sodišče EU.
- Predsednik Evropskega sveta
Po novem naj bi imel Evropski svet stalnega predsednika z dveinpolletnim mandatom, ki je lahko enkrat obnovljen. Funkcija bo nezdružljiva s katerokoli drugo nacionalno funkcijo.
- Vprašanje generalnih pravobranilcev na Sodišču Evropskih skupnosti
Predvidena so tri nova mesta, od tega eno stalno mesto za Poljsko. Sedaj je mest osem, pet stalnih zasedajo največje stare članice, na preostalih pa rotirajo vse druge.
- Določba, ki državam članicam prvi omogoča, da legalno in formalno končajo članstvo v EU.
 - Zastava, himna, slogan
Izjava določa, da bodo zastava s krogom iz dvanajstih zlatih zvezd na modri podlagi, himna “Oda radosti”, geslo “Združena v raznolikosti”, valuta euro in Dan Evrope 9. maj tudi v prihodnje simboli skupne pripadnosti državljanov Evropski uniji, vendar v pogodbi ne bo izrecne omembe simbolov EU (zastava, himna, slogan), ki bi nakazovali na ustavnost, opuščeni so tudi nazivi “zakon” in “predlog zakona”, tako da pravni red Unije ne bi spominjal na nacionalne zakonodaje.
|
